Kako smo V RAZREDU gojili gobe :)
A je lahko še kaj bolj kulskega kot to, ko ti dobesedno pred očmi rastejo gobe?
Če zdaj naštevate stvari, ki so bolj kulske, potem vam očitno še niso dobesedno rastle gobe pred očmi.
No, nam so. 🙂
Tale gobasta zgodba se je začela med prvomajskimi počitnicami, ko sem sedela na plaži, srebala … ananasov sok in ne mislila na šolo. Ampak učitelj nikoli čisto zares ne misli na šolo. Moje “ne misliti na šolo” se je končalo, ko je kolega Denis začel pripovedoval o kolegu Roku, ki doma goji gobe. Doma. V nekakšnih vrečkah. O gobah, ki ti … ja, rastejo pred očmi.
Vse o gobah lahko najdete tu: https://www.gomushroom.si/sl
RAZREDNI GOBARJI
Potem ni bilo več daleč do trenutka, ko sva z Denisom ugotovila, kako kul bi bilo to za moje mulce, ker bi dejansko lahko videli, kako rastejo, se razvijajo gobe in kako to sovpada z učnim načrtom, skrbi za planet, samooskrbo in vse takšne reči. Čez tri dni mi je Denis velikodušno pripeljal vrečko z gobami in Rokovimi navodili, kako poskrbeti za te neverjetno zanimive stvaritve. In gobasta zgodba v razredu se je začela.
Kaj mislite, kaj so učenci mislili, da je v vrečki, preden so izvedeli?
a) žagovina
b) ocvirki
c) navadna zemlja
No, mislili so vse to. 🙂
Vrečko smo udobno namestili zadaj v razredu, ji pripravili primerno svetlobo, vlažili vsebino po navodilih in čakali.
Trajalo je približno teden dni, ko se se pojavili prvi zametki. Kakšno veselje! Naši ocvirki so oživeli! In ne le to. Rastli in rastli so iz ure v uro. Vse spodnje sličice so posnete v enem samem dnevu. Lahko si mislite, kako zelo zainteresirani so bili učenci za karkoli drugega. 🙂
V sledečem tednu pa se je zgodilo še vse tole:
Preden smo se lotili projekta, si nisem mislila, kako zelo nas bodo gobe zasvojile in razveselile. Vsako uro in še vmes smo preverjali, kako so zrastle, kako so se spremenile in se čudili njihovi lepoti. V naš razred smo vabili ljudi s hodnika – tako učence kot učitelje, naša prijazna čistilka pa jih je zalivala tudi popoldne. Tisti, ki so vsak dan dobivali fotografije gob neke učiteljice, so vmes že šepetali o nekakšni obsesiji, ampak kaj pa oni vedo? 😀
In kako se je gobarska zgodba končala? Na krožniku, seveda. Njama!:)