Islandski roman

ERASMUS KA1 PROJEKT: SODOBNA ŠOLA

Na naši šoli smo učitelji letos osnovali Erasmus projekt Sodobna šola. Želimo se naučiti še kakšnih novih metod in pristopov poučevanja. Dobre, sveže, inovativne ideje vedno pridejo prav. 🙂

Sama sem izbrala projektno delo. In o projektnem delu sem se v sredini marca učila od pravih strokovnjakov – odličnih učiteljev na Islandiji – Smarth Teachers Play More. Na Islandiji!

V deželi gejzirjev, lave, vulkanov in snežnih ploh smo se tako sestali učitelji iz vseh koncev Evrope. Primerjali smo učne sisteme, delili ideje, se povezali med seboj, zasnovali skupne projekte in se učili drug od drugega. Tudi jezika. Še danes ne vem, od kje sem povsem suvereno povlekla tistih nekaj španskih povedi. 🙂

V prvem delu dneva smo imeli delavnice, predavanja, obiskali smo šole na Islandiji, v popoldanskih urah in večerih pa smo spoznavali to čudežno deželo. In verjemite mi; tudi, ko se učitelj z drugimi učitelji sredi snežne nevihte namaka v zunanji mineralni vodi, ki ima 40 stopinj, je govor predvsem o tem, kako je biti učitelj. 🙂

– Ste vedeli, da imajo v Franciji otroci vsako sredo prosto? Ni pouka, doma so. Imajo pa zato ostale dni pouk do štirih popoldne! Reden pouk, ne podaljšano bivanje. Začenjajo okoli osmih.
– Ste vedeli, da imajo v nekaterih predelih Nemčije vsak dan pouk do treh, štirih? In spet ne govorim o podaljšanem bivanju. Začenjajo okoli osmih.
– Ste vedeli, da v nekaterih delih Irske v šolo vstopajo otroci – stari samo 4 leta? In da se takrat učijo brati in pisati? Po sistemu, ki ga imamo mi v prvem, drugem razredu.

Če sem prej mislila, da imamo v Sloveniji precej dober šolski sistem, sem zdaj prepričana v to. Naš sistem je v bistvu precej podoben temu na Islandiji. Imajo enako število učencev v razredih, enak čas pouka, podoben učni načrt, podobne cilje, enako urejen sistem za učence s posebnimi potrebami …

Obiskali smo njihovo najnovejšo šolo, v kateri mi je stekla solza po licu, ker je bila res krasna – velika, prostorni razredi, neverjetna igrala … Vendar je to najnovejša šola, ostale so podobne našim. S tem se res težko merimo, saj je Islandija bogatejša država.

Pri njih je malo drugačno ocenjevanje. Namesto številk imajo črke, kar sicer ni tako zelo drugače kot pri nas, saj se tudi za našimi številkami skrivajo cilji, ki jih morajo učenci doseči. Vendar pa je pri njih tako: Če učenec zna VSE, kar so se učili, raziskovali, dobi oceno B – to je naša štirica. A – našo petico – dobijo samo učenci, ki naredijo nekaj več, so bolj ustvarjalni, v svoje delo vložijo več truda, njihov izdelek je res ekstra. Teh učencev ni veliko, največ jih dosega oceno B. Če smo čisto iskreni, je torej precej naših petic – njihova ocena B, torej štirica.

Na urnikih imajo več praktičnih vsebin, kot je likanje, šivanje in enkrat na teden plavanje (ker imajo bazene v vsakem Mišjem Dolu, hehe). In bazeni so res carski.

Učitelji lahko izbirajo metode in načine poučevanja – tako kot pri nas. Učitelji, ki so se predstavili nam, poučujejo predvsem v obliki projektnega dela. To pomeni, da več predmetov združujejo skupaj v eno snov. Recimo, da cel dan ali dva ali še dlje delajo na enem projektu, v katerem bo vključena mat, slj, dru … Preko projektov so otroci tudi največkrat ocenjeni.

Vendar pa ne delujejo vsi učitelji tako. Veliko jih uporablja klasično poučevanje. Zdi se mi, da na Islandiji ljudje bolj zaupajo drug v drugega. Učitelji otrokom, starši učiteljem, hotelsko osebje turistom. So delovni, marljivi, hkrati pa zeloooo na izi. Njihov moto je: “þetta reddast”, kar pomeni, da se bo nekako že rešilo, da bo vse v redu. Hakuna matata.

In kaj sem prinesla domov?

• Polno glavo novih idej.
• 15 minut branja na dan, ki ga že izvajamo. Vsak dan! In veste, kaj? Mojim učencem je všeč! Potopijo se v knjigo in umirjeni začnejo dan.
• Izvedli smo že cel rimski projekt – po principu projektnega dela, ki smo se ga učili na Islandiji. V projekt smo z učenci vključili vse učne predmete in ga bom v prihodnjih dneh podrobneje opisala in delila, da ga uporabi še kdo.
• Dobila sem en kup novih učiteljskih prijateljev iz Evrope in res, res krasno novo prijateljico: učiteljico Jill iz Irske, ki v maju prihaja k nam, v našo šolo (moja angleščina zato sedaj vleče na irščino :)).  
• Pa precej reči, ki jih načrtujem v prihodnosti in potrebujejo malo več časa za uresničitev.

Domov prinašam tudi navdušenje nad Islandijo, ki je res nepopisno. Upam, da se še kdaj vrnem.

Če samo še zaključim. Naš šolski sistem res ni slab, tudi učitelji smo se začeli veliko bolj povezovati med seboj, menjamo dobre prakse, ideje in si pomagamo. Velike spremembe se ne naredijo od danes do jutri, vsak dan po mičkeno in verjamem, da smo na zelo dobri poti.

Še malo bolj zaupajmo drug v drugega, pa bo vse ok. “þetta reddast”

Hvala, Cmepius, Erasmus, da sem lahko doživela vse to.