Saga vodozmajevke se zaključuje …
Učiteljica, ki je danes malo prehitro stopila v naš razred, je naletela na tole …
Odposlanka vodozmajevke – samoroginja Rozita, se je oglasila v razred in preverila znanje mulcev o obsredozemski pokrajini.
Vodozmajevka ima namreč še vedno korono in je doma vsa tečna. Nasprotno pa Rozi ni bila nič tečna. Objemala je otroke in jih klicala ljubčki in srčki in lepotički. In prav nič ni bila huda, ko so ji povedali, da ima narastek, da kikla čez hlače ni glih stajliš in da je bila na videu videti bolj luštna. 
Rozi je bila z znanjem otrok srednje zadovoljna, je pa obljubila, da vodozmajevki pove, da so se res trudili. Noče namreč, da bi se jim zgodilo, da jih vodozmajevka poje s hrustljavim čipsom. Ker je to namreč njena najljubša jed (otroci s čipsom).
Držimo pesti, da res zaspi.
In kje sem bila ta čas jaz? Rozi me je zvabila v zbornico in me zasula z mavričnimi bomboni in torticami. Dela za celo uro, vam rečem. 
Otroci so potem, ko sem pojedla vse in se vrnila k njim, sicer povedali, da samoroginje kakajo bombone in tortice …
