MAFIJA
Igra, ki jo učenci hočejo igrati … najbrž vsako uro, če bi se dalo. 🙂
Mafija je sicer igra, ki smo se jo v študentskih letih igrali s kolegi, kadar nismo hudo hudo študirali. Nebompovedalakolikokratsmosejoigrali. 🙂
Potek bo mogoče zvenel rahlo komplicirano, ampak ne ustrašite se! Splača se prebiti do konca. Igro se res razume šele takrat, ko se jo igra, učenci jo zaštekajo po prvem krogu.
Idealno je, da v njej sodeluje okoli 10 – 12 učencev, smo se jo pa že igrali s celim razredom, vendar je potem vse bolj kaotično (kot pri vseh takih rečeh :)).
Učitelj najprej pripravi toliko listkov, kot je učencev. Na posamične listke napiše:
3 x M (kot mafija),
1 x VO (kot vohun),
1 x J (kot joker),
na preostale listke pa V (kot vaščani).
Vsak otrok povleče en listek, ga na skrivaj pogleda in skrije. Predlagam, da vsaj prvič učitelj vodi igro, kasneje se že lahko igra zraven.
Vloge:
Mafija: To je združba, ki skriva ljudi. Med seboj se odločajo, koga bodo ugrabili.
Vohun: Vohun ve, kdo je mafija in poskuša vaščane pripeljati do nje. Ne sme povedati, da je vohun, lahko pa jim namiguje, kdo je mafija.
Joker: To je hecko, ki poskuša vaščane prepričati, da ga vržejo iz igre, ker mislijo, da je mafija. Če se to zgodi, je igre konec in zmaga joker.
Vaščani: Navadni ljudje, ki hočejo odstraniti mafijo iz svoje vasice.
Začne se z nočjo. To pomeni, da vsi prebivalci zaspijo (zaprejo oči, glavo naslonijo na roke, ne smejo kukati). Učitelj daje navodila: “Mafija naj se zbudi, dvigne glave in se med seboj pogleda.” Vsi učenci, ki so povlekli listek mafija, dvignejo glavo in se pogledajo.
Učitelj: “Mafija nazaj zaspi. Sedaj pa se zbudi in naj dvigne glavo vohun. Mafija pa spi, ne kuka, dvigne pa roko, da bo vohun vedel, kdo je mafija.”
Ko se vohun seznani, kdo je mafija, vsi zaspijo nazaj. Mafija se torej pozna med seboj, vohun ve, kdo je mafija, mafija pa ne ve, kdo je vohun. 🙂
Nato je dan in vsi se zbudijo. Začnejo se pogovarjati, pogovor vodi učitelj. Recimo: “Petra, mogoče sumiš koga, da je mafija? Zakaj ravno tega? Matevž, Petra misli, da si ti mafija, si res?” Mafija se seveda izgovarja in poskuša pogovor speljati tako, da okrivi nekoga drugega. Vohun poskuša ostalim namigniti, kdo je mafija, joker pa poskuša ljudi prepričati, da je najbrž on mafija.
Ko je polovica igralcev prepričana, da je mafijec recimo Matevž, ima Matevž zagovor. To pomeni, da poskuša pojasniti, zakaj on ni mafijec in kdo bi po njegovem lahko bil. Če so še vedno prepričani, da je Matevž mafiozo, je Matevž izločen in pove, kakšno vlogo je imel. Potem pa mora biti tiho do konca igre.
Sledi noč. Ponoči spet vsi spijo, mafija pa dvigne glave in se dogovori, koga bo ponoči ugrabila. Ko se odločijo, zaspijo nazaj in začne se dan. Vsi se zbudijo, učitelj pa pove, koga so ponoči ugrabili. Ta igralec je izločen, ne pove, kakšno vlogo je imel, mora pa biti čisto tiho do konca igre.
Igra se konča, ko vaščani odkrijejo vse mafijce ali če izločijo jokerja (če je izločen ponoči, ne šteje). Mafija pa zmaga, če ostanejo samo še štirje igralci in med njimi ena mafija. Tu se lahko malo prilagodite.
Otroci igro res obožujejo. Je napeta, veliko se pogovarjajo, med seboj morajo sodelovati, počakati na besedo, se poslušati, taktizirati, se postavljati v vlogo drugega, morajo opazovati reakcije sošolcev, se zagovarjati … Radi jo imajo tudi tisti bolj tihi otroci.
Dragi učitelji … če ste se torej pripravljeni spremeniti v Sopranove ali Botra … je zdaj pravi čas. 😀