Nina – the Impostor

Ker rada preizkusim tisto, kar zanima in kar raziskujejo moji mulci (malo zato, da vem, o čem govorijo, malo zato, da sem kul, hahahah), me je povleklo tudi v igrico Among us. In ko rečem povleklo, me je res povleklo. Zdaj bi samo še rada izvedela, kako naj se izvlečem ven in prenehati igrati! 

Fina stvar pri tem pa je to, da sem zaradi igre dobila nove ideje za pouk. Ko sva še malo pobrainstormali z mojo Petra Mallion, so pa ideje dobile konkretno različico. Hvalaaaa, Petra. 

Igro, ki jo imajo tako radi, sem tako pretihotapila v naš pouk. 
V igri nastopajo igralci, ki so skupina (crewmate) in morajo opraviti določene naloge. Če jih opravijo, zmagajo. Pri tem pa jih ovirajo impostorji.

Pri našem delu na daljavo je to izgledalo takole.

Obravnavali smo Jedilni list za človeka (prehrano). Temo smo obdelali, raziskovali …
Danes pa je imel vsak učenec pol ure časa, da je na spletu, pri odraslih, kjerkoli … našel neko zanimivost o prehrani. Karkoli. (Mimogrede, ste vedeli, da so v Coca colo včasih mešali kokain?!?).

Štirje učenci iz štirih različnih skupin pa so bili impostorji, oziroma lažnivci. Tem štirim učencem sem v osebni klepet sporočila njihovo vlogo. Zapisala sem jim neko laž o prehrani, ki so jo morali v svoji skupini predstaviti kot resnično (recimo: Če poješ ribo, nato pa spiješ mleko, se ti bodo po celem obrazu spustili mozolji).

Ko je preteklo pol ure, so se učenci dobili v skupinah. Trditve so zbrali na kup in pripravili predstavitev. Odkriti pa so morali tudi, kdo v njihovi skupini je lažnivec (impostor).

Čez pol ure smo se dobili vsi skupaj. Skupine so poročale, ostali so jih poslušali. Odkrili so res zanimive reči o prehrani. Še mene so presenetili.
Kar pa se tiče lažnivcev: Naprej so skupine povedale, koga sumijo, nato pa smo vsi skupaj razmišljali, na koncu pa dvigovali roke. Obtoženec se je lahko še zagovarjal (mimogrede, skoraj VSI so si želeli biti lažnivci  ).

Kaj smo se naučili? Učenci so sami poiskali trditve o hrani, ki si jih bodo gotovo zapomnili. Čudili so se tistim, ki so jih poiskali njihovi sošolci. Med srečanjem smo preverjali, če je res, da je v kosmičih, jogurtu, sadnih pijačah toooooliko sladkorja (ozaveščanje). Naučili smo se tudi, da ne smeš verjeti vsemu, kar slišiš, prebereš.

Pravilnosti trditve so iskali po spletu. Naučili so se zagovarjati svoja stališča in ugotovitve, se postaviti zase. Veliko so se pogovarjali, izmenjavali mnenja, se zbližali.
Zraven pa smo se še zabavali.

In zdaj bi šeeeeeee.
Tudi jaz. 
Takoj, ko skuham kosilo. Zdravo, seveda. 

Ps: Prisežem, da Nina na sliki ni pojedla tistega kosa pice. Kar je sigurno res. Razen, če sem impostor.